Lep pozdrav vsem,

moje ime je Žiga in rad bi vam predstavil mojo trenutno zgodovino avtomobilov, ki sem si jih lastil.

Pa pojdimo nekaj let nazaj, ko sem bil še majhen otrok. začelo se je, ko je moj oče domov pripeljal prvo Alfo. Bila je rdeča Alfa Romeo 146 z 1.6 boxerskim motorjem, ki je pel lepše, kot ptički spomladi. Takrat se je moja strast za avtomobile pričela. Čez leta se je povečala tudi moja naklonjenost do znamke, saj si je oče lastil kar nekaj Alf, ki so ti znale poživeti kri po žilah. 

No zaenkrat je to dovolj o moji zgodovini preden sem imel vozniški izpit. Verjetno vas že zanima, katero Alfo sem si kupil, ko sem se samostojno lahko odpravil po cesti. No tako na vaše, kot na moje presenečenje ni bila Alfa. 

Kupil sem si Fiat Punto Sporting, moj prvi avto. Poganjal ga je 1.4 litrski, 16 ventilski motor, ki je premoral gromozanskih 95 konjev. Da vem ne sliši se ravno veliko, vendar moram priznati je bil kar poskočen in tako sem ga zelo hitro vzljubil, kot, da bi bila Alfa. Seveda sem ga, kot najstnik moral spustiti na športnih vzmeteh in mu dati športni "cold air intake".

Pa pojdimo na moj drug avto. Na tega po pravici povedano nisem najbolj ponosen, vendar morate vedeti, da je bil kupljen z namenom, da se ga uniči. S prijatelji smo ga skupaj kupili, za malo zabave. Vglavnem bil je renault Scenic 1.9 dizel. Z eno besedo povedano, grozen je bil. Pa vendar smo se kar zabavali z njemu, tako, da mu ne smem preveč zameriti.

Sedaj pa je že čas za Alfo kaj ne da? No na srečo je res. Kupil sem si Alfa Romeo 147 Q2. Večina vas verjetno ne ve kaj pomeni Q2, da vam razložim. To pomeni, da se pod pokrovom skriva popolnoma navaden Alfin 1.9 16V dizelski agregat, ki premore 150 konjičkov. Prav tako pa za razliko od drugih "navadnih" ima limited-slip diferencial, oziroma po domače "špero". Zaenkrat si jo še vedno lastim in sem zelo zadovoljen, nisem še srečal tistih stereotipičnih Alfinih težav, ki jih ljudje še tako radi omenjajo.